Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

nicole7m7 · Pridružen/-a: 25.02. 2013, 19:45 Prispevkov: 29

Moja čisto prva prva zgodbica Smile

To je komi bl uvod,dalši ampak se bo še ful dogajalo.

Zadnje okraske je natikala na božično drevesce. Ker jih prejšno sezono ni dobro zapakirala, je morala še spihati prah iz njih. Zlati lesk jim je dajal poseben pridih razkošja, kot da bi bili kupljeni iz zadnje nove kolekcije, največje veleblagovnice, ki stoji v središču mesta in kaže material za božič pred izložbo vsem na očeh. V resnici jih je kupila na neki razprodaji v cenenem diskontu prejšnjo sezono in bila še vedno ponosna na njih. Nihče je še ni vprašal kje jih je kupila, zato je to ostajala njena majhna skrivnost. Ko je nataknila zadnjega na umetno drevesce, se je razveselila da bo na koncu lahko nataknila še špico na vrh.
Njena smrekica se ji je zdela še lepša kot prejšno sezono in si jo ponosno ogledovala. To je že drugi božič, ki ga bo Karolina preživela v tem ljubkem stanovanju, ki je samo njeno. In spet sama. Očeta je šla obiskati dan prej, ker nikoli ni maral praznovati tega cirkusa. Mama ji je umrla, ko ji je bilo komaj šest let.
Sedaj pri 21 letih, ko se je uspela končno osamosvojiti od očeta in živi že več kot eno leto sama v podnajemniškem stanovanju in študira, se še zmeraj ne more odločiti kaj bi počela v življenju. Študira novinarstvo, kar jo zelo veseli, pa vendar se še ne more odločiti katero določeno delo jo zanima. Najraje bi odšla v tujino in pisala za znani časopis, kot je naprimer Times. Ampak se zaveda, da so to le njene pobožne želje in mora ostati na realnih tleh kjer je. V Sloveniji. Tukaj je v veliki večini novinarsko delo omejeno zgolj na rumeni tisk ali pa je podkupljeno. Ni tistega velikega adrenalina, če se želiš iti raziskovalno novinarstvo.

Naslednji dan na faksu je med predavanjem opazovala prve snežinke skozi okno, ki so padale in napovedovale, da je zima res že tukaj. Zasanjala se je in si predstavljala snežno idilo sredi parka. Zasnežene veje na katerih se počasi kopiči sneg in se na soncu lesketajo drobni kristalčki… Čisto je pozabila poslušati predavanje in se raje prepustila sanjarjenju. Ko je zazvonil zvonec, jo je streznilo in hitela pospravljati stvari v nahrbtnik. Korakala je v množici proti izhodu, ko je naenkrat slišala da profesor kliče njeno ime. Z začudenostjo se je obrnila proti njemu, ker ni imela pojma zakaj bi od vseh študentov poklical ravno njo.
»Karolina, želim te obvestiti da pri časopisu za našo fakulteto poteka zbiranje novih novinarjev. Nekaj jih je že zaključilo študij in iščejo nove. Večino novinarjev izberejo iz višjih letnikov, včasih pa se naredi tudi kakšna izjema. Na to izjemo sem pomislila nate, vendar bi bila tvoja prva velika naloga pisati izključno o športu, natančneje o hokeju. To hokejsko sezono v Sloveniji gostimo prvenstvo in ti bi morala pisati izključno o prvenstvu. Če se boš pri pisanju izkazala, boš potem lahko pisala še o čem drugem, ter tako redno pisala za naš časopis. Kot veš je pisanje pri tem časopisu odlična odskočna deska za naprej, ko boš iskala službo. Kaj praviš?«
Karolina najprej ni vedela kaj bi rekla, saj o hokeju ni imela pojma, pisanja za ta časopis pa si je želela zelo. Saj si vsak študent želi pisati zanj in verjetno se ji taka redka priložnost ne bo več ponovila.
»Zelo si želim gospa profesorica, vendar iskreno povedano o hokeju nevem ničesar.«
»Razumem, tudi mislila sem si, da ne boš ničesar vedela in ravno zato želim da to delo izvedeš ti. Verjamem vate, da se boš dovolj potrudila in ti bo na koncu uspelo. Pisala boš le tri mesece, kolikor prvenstvo traja, po dva članka na mesec in začela boš že čez par dni.«
»Z največjim veseljem sprejmem gospa profesorica.« S temi besedami je Karolina zaznamovala svoje življenje za naslednje tri mesece.
Povedala je prijateljici iz faksa Sanji za svoj projekt. Skupaj sta prijateljici že od majhnega in si večino stvari zaupata druga drugi. Razlika med njima je le v tem, da je Karolina veliko bolj mirna in se Sanja med študijem raje posveča zabavam. Da bi sprostila še Karolino ji nikakor ne uspe.
»Uuuuu Karolina, to boš lahko kakšnega sexy hokejista spoznala, te imajo res lepe mišice.« Karolina se ji je samo nasmejala, saj za take neumnosti nima ne časa ne volje. To ji še na kraj pameti ni padlo, da bi na ta račun spoznala kakšnega hokejista.
»Ampak mogoče pa lahko zrihtam, da greš z mano na tekmo in si sama ogleduješ te gorile na dveh drsalkah.« Ji je ponudila Karolina, saj je vedela koliko veliko ji pomeni, da si lahko ogleduje postavne moške in jih na koncu še vedno dobi, kar Karolini do sedaj ni uspelo. Pri svojih 21 letih še ni imela resne zveze. Nekaj malih avanturic že, ampak tiste prave pa še ne.
»A res, joj to bi me osrečilo, še nikoli nisem bila s hokejistom.«

Teden pred božičem, je bil zelo naporen. Skoraj vsaki dan po študiju je študirala različne stvari o hokeju. Potek prvenstva, kdo so favoriti in kaj hokej sploh pomeni. Prvi vtis ji je dal, da je to zelo groba igra. Posnetki na youtubu so večinoma prikazovali pretepe in norije med navijači. Začela je že dvomiti, če sploh lahko o čem takem piše. Ampak jo je časopis za faks opomnil, da je to njena lepa priložnost za naprej. Še bolj je raziskovala o tej tematiki, ko se je datum prve igre bliskovito bližal. Prva igro bo igrala ravno Slovenija, kar pomeni, da bo še toliko bolj zanimivo.

Pripravila je vse potrebne stvari, ki jih novinar mora imeti. Kasetofon in beležnico. Ko je odhajala od doma, se je spomnila da je pozabila na prepustnico za novinarje. Prepričala se je, da ima vse ter odšla.
V hali je bilo čutiti veliko napetost med navijači, glasba je igrala glasno in vsi so komaj čakali na pričetek igre. Sedla je v prostor namenjen novinarjem, na ledu pa so se hokejisti že ogrevali. Kmalu zanjo je prišla še Sanja s kokicami in šalom Slovenije okoli vratu. Čisto je že padla v vzdušje ter začela navijati z ostalimi. Karolina se je koncentrirala na dogajanje. Sodnik je zapiskal in igra se je pričela. Igralci so se agresivno podali drug proti drugemu kakor se za igro spodobi. Karolina niti ni morala govoriti po kasetofonu, saj sama sebe sploh ni slišala v vsem šundru. Kot, da so vsi navijači ponoreli. Karolina tega sploh ni vajena, ter vzela tableto proti glavobolu. Sploh se ni znala pomiriti vse jo je nerviralo, komaj je zapisovala zapiske. Za piko na i, se je med dvema hokejistoma vnel hud pretep. Tako hudo, da ju niti sodniki niso hoteli spravljati narazen. Nasprotnik je Slovencu zbil čelado s glavo, ta pa mu je strgal dres. Po nekaj prerivanjih in izmenjavanju vseh kletvic tega sveta je Slovenec zgrabil nasprotnika in ga surovo porinil v šipo. Direktno tja, kjer je novinarska loža, da se je steklo razbilo na majhne koščke. Vse se je zgodilo v trenutku, toda na srečo steklo ni zadelo nikogar. Cela dvorana je bila na nogah in z dretjem podpirala ali enega ali drugega. Ko je nasprotnik priletel čez ograjo, ter še s pomotoma razbil steklo je Karolino skoraj infarkt zadel. Sedela je v tretji vrsti in šokirana odprtih ust strmela kaj se je ravnokar zgodilo. Nesrečen hokejist leži na tleh in vsi mu hitijo v ložo pomagati se postaviti na noge. Slovenec, ki ga je vrgel še zmeraj stoji na ledu in ponosno gleda kaj je ravnokar storil. Še smeji se nasprotniku in gleda kako ga odnašajo. Hotel se je že začeti hvaliti pred navijači, ko mu je pogled zamrznil na mlademu dekletu, ki vsa prestrašena gleda vanjga. Podobno, kot da bi opisoval lik babice iz Rdeče kapice. Oči in usta na široko odprta, le da ona deluje precej plaho. Sploh mu ni delovala kot nekdo, ki bi hodil na hokejsko tekmo, saj je polovica dvorane veselila se skupaj z njim, druga pa mu spušča najrazličnejše možne kletvice. To ubogo bitje pa ga tako prestrašeno gleda. Želel si jo je kot majhnega otroka potolažiti da je vse vredu, da je to normalen proces hokeja, ko mu je že sodnik hitel piskati in kazati rdeč karton. Dobro izključen je iz igre, saj se je res surovo stepel. Oddrsal je proti prostoru, kjer so sedei ostali kolegi in ga hvalili.
Šokirana Karolina je komaj prihajala k sebi. Sanja se je skupaj z navijači veselila, novinarji so očitno bili že navajeni tega, saj niso reagirali nič drugače. Čistilci so popucali koščke stekla in že namestili drugo.
»Kako je lahko ta bedak porinil hokejista čez ograjo in skozi šipo, saj ni normalen. Kje ima pamet.« Se jezi Karolina.
»Pomiri se, to je vse igra. Tak pač je hokej. Ampak a si videla kako je srčkan ta Tim brez čelade, tako lepo je gledal proti nama. Mislim da je tebe gledal.«
»Sanja nehaj, srčkan gor ali dol, to je nezaslišano kaj je naredil. Še dobro da je izključen iz igre.« Karolina je začela pogledovati po tem bedaku. Zanjo ni človek, ampak žival. Sedel je med kolegi in si brisal švic z brisačo. Zdi se, kot da se veseli tega kar je storil. V tistem trenutku je pogledal proti njeni loži in se ji na široko nasmejal. Ta nasmešek ni videti prijazen, bolj zloben, si je mislila Karolina. Tako primitivnega človeka že dolgo ne, upam da ga kdaj ne srečam na ulici. Oziroma nočem ga srečati nikjer.

LaDy_NeRa · Objavljeno: 25 Feb 2013 20:16 Naslov sporočila:

nexttt

jaz pa upam, da ga bo še srečala Very Happy

nicole7m7 · Pridružen/-a: 25.02. 2013, 19:45 Prispevkov: 29

Naslednji dan je bilo veliko mučenja s pisanjem prvega novinarskega prispevka o hokeju. Kako naj Karolina opiše tisti grozni dogodek povsem objektivno, ko bi ga najraje skritizirala do konca. Pravočasno ga odda do zmenjenega roka glavni vodji časopisa in upa, da bo uspešno sprejet, no vsaj da bo sprejet.
Na pijački po faksu je spoznala Sanjinega novega fanta, v bistvu bolj trenutno muho enodnevnico, saj verjetno ne bo dolgo časa ostal njen fant in bo le nova trofeja v njeni zbirki. Ime mu je Aleš in ob faksu dela v baru, kjer sedaj pijejo pijačo. Prijetno kramljanje prekine pozna ura. Na poti domov v svojo ljubko garsonjero Karolino zmoti klic telefona. Bil je vodja časopisa in pohvalil njen članek o hokejski tekmi.
»Karolina vse pohvale tvojemu članku, pričakoval sem da bo napisan bolj površno oziroma neizkušeno kot se za študente prvega letnika spodobi. Toda pri tebi je čutiti veliko mero zrelosti in vsekakor ga bom brez oklevanja objavil v prvi številki te izdaje letošnjega leta.« Skoraj bi se ji zaletelo ob teh besedah, zadnje dni je upala, da bo sploh sprejet, prejela veliko kritik, toda take hvale pa res ne. Komaj je zajeclala nekaj besed, da se zahvaljuje, ko jo je vodja prekinil.
»Hočem ti tudi povedati, da je prišlo do majhnega problema in se je eden od starejših študentov, ki pišejo tudi za časopis prepisal na faks v tujino. Bil je pomemben član in prispeval kvalitetne priskevke, zato bi rad njegovo delo razdelil med ostale novinarje. Tebe Karolina, bi rad določil, da boš intervjujala nekaj hokejistov po koncu naslednje tekme. Poleg opisa tekme boš še naredila kratek intervju z njimi. Kolegica s faksa ti bo na sestanku dala vsa potrebna navodila kaj in kako, potem pa boš lahko pričela.« Je povedal vodja.
»Vi to resno mislite?« S tistimi orjaki naj delam intervju, saj ni resen. So sploh sposobni normalne komunikacije brez nasilja, ji je odmevalo po mislih.
»Da, seveda boš imela vse že vnaprej dogovorjeno, ker ima naša šola sklenjeno pogodbo in ti ne bo treba loviti jih za intervjuje kot poklicni novinarji. Primorani bodo odgovarjati.«
Doma si je prvo pripravila čaj in prižgala sveče z vonjem sivke, da je pomirila svoje živce. Nikoli v življenju si ni predstavljala, da bo delala s športniki, ker je šport pač ne veseli. Ampak po tistem kar je videla zadnjič, o bog ne hvala. Oblekla se je v spalno srajčko in odšla spati. Vsaj skušala je zaspati, ker so ji šle tisoč in ene misli skozi glavo. Zaveda se, da bo mogla biti samozavestna, česar pa sama ne obvlada najbolje.

Smile

LaDy_NeRa · Objavljeno: 27 Feb 2013 18:06 Naslov sporočila:

nexttt všeč mi je Smile

nicole7m7 · Pridružen/-a: 25.02. 2013, 19:45 Prispevkov: 29

V roku dveh dneh se bosta zgodili dve tekmi, ena pred božičnim večerem in druga, kjer bo ponovno igrala Slovenija, tik na božični večer. Za boljšo oporo je na prvo tekmo Karolina vzela prijateljico Sanjo in njenega, začudeno sta še zmeraj skupaj Aleša. Ker je vedela kaj pričakovati, ji je tokrat šlo bolje. Zapiske je na hitro kracala v beležnico o poteku dogajanja na ledu. Bilo je čutiti manjšo napetost v dvorani, saj tokrat Slovenija ni igrala. Tekma se je odvijala tekoče, le nekaj manjših nesporazumov med igralci, ki so jih hitro razrešili. Še Karolina se je proti koncu vživela. Vendar tolikor kolikor se je tekma odvijala proti koncu, bolj so se bližali njeni intervjuji. Ko je bilo vsega konec se je poslovila od njiju, ter odšla še z drugimi kolegi s faksa v poseben prostor. Dobila je le tri intervjuje, kar je zanjo čisto zadosti, če ne preveč. Vprašanja si je že pripravila vnaprej in naredila celo raziskavo o igralcih doma. Da je bila res na tekočem o čem bo lahko spraševala.
Po prvem intervjuju se je že malce bolj sprostila in ni bil noben bav bav kot je pričakovala. Vprašanja je postavljala hitro, večinoma niso bila kompleksna in tudi o zasebnih stvareh ni hotela veliko spraševati.
Ko se je odpravljala ven, je na dvorišču zagledala znane obraze slovenskih hokejistov, ki jih je gledala prejšno tekmo. Prizor se ji je zdel rahlo nenavaden, saj so se nastavljali fotografom pred svojimi sponzorskimi avti, ob njih pa stojijo suhe preklaste blondinke. Kot da bi jih kdo izrezal direktno ven iz revij. Ko so jih vse skupaj poslikali, so hokejisti v svoje avte povabili te blondinke in se z močnim pospeškom odpeljali stran. Prepoznala je obraze fotografov za katere revije in časopise delajo.
Naslednje jutro je v bližnjem kiosku kupila najnovejše čtivo. Doma je ob skodelici čaja prebirala kaj notri piše, še posebej jo je pritegnila pozornost slik hokejistov s prejšnega dne. Pisalo je, da so štirje hokejisti v lepih zvezah z lepimi manekenkami in še nekaj o tem kako so srečni skupaj. Za kar šest hokejistov, pa da so znani po tem, da zelo radi menjajo punce. Ustavila se je pri Timu. Zanjga je znano, da obožuje postavna, mlada dekleta, ki se rade lepijo na njegov denar. Našteta so bila imena deklet, ki jih je imel le v enem mesecu, ampak jih Karolina večina ni poznala. Ustavila se je pri podatku, da je odraščal brez staršev, vzgojila sta ga stara starša. Tudi intervju z njim pride danes na vrsto, česar si je res želela najmnanj na svetu. Po spletu je pobrskala informacije o treh hokejistih, da se bo pripravila maksimalno.
Na tekmo je spet prišla v spremstvu Sanje in Aleša, vzdušje napeto tako kot prvič, ampak se je skoncentrirala na svoje delo. Prišlo je do manjših pretepov in izgredov med navijači. Ko se je zdelo, da je to to, se je tik pred koncem igre Tim močno stepel z nasprotnikom. Pesti so pele, po ledu je špricnila kri, toda se ni videlo čigava je. Sodniki so ju z muko spravili narazen in Tima diskvalificirali iz igre. Ker je bila Slovenija brez enega igralca manj, so jih nasprotniki z lahkoto premagali v zadnjem delu igre. Nekako so vsi krivili po malem za poraz Tima.
»Superca in jaz naj danes delam intervju z njim. Srečna bom lahko, če bom sploh dobila kaj informacij od njega, ali pa da bom ostala sploh živa.«

Very Happy

LaDy_NeRa · Objavljeno: 01 Mar 2013 08:45 Naslov sporočila:

hahaha živa Smile

next ***

nicole7m7 · Pridružen/-a: 25.02. 2013, 19:45 Prispevkov: 29

naslednji del Wink

mislš da bo ostala živa, po temle?

Obadva z Alešem sta se ji nasmejala in zaželela vso srečo. Čestitali so si še za božič in se poslovili. Sanja in Aleš bosta preživela skupaj, natančneje Aleš bo Sanjo predstavil svojim domačim in Sanja nima nič proti. Karolini se je to zdelo malo čudno, ker ni v Sanjini navadi, da bi se predstavljala staršem svojih ljubimcev. Očitno je to bolj resno, kot si je mislila na začetku.
Dobro, naj že opravim te preklete intervjuje in se odpravila proti posebnemu prostoru. Čutiti je bilo napetost v ozračju, saj so bili igralci razočarani, njihovi trenerji pa jezni. Uspela je slišati od nekega možakarja, da Tim verjetno ne bo smel igrati na naslednjih tekmah. No še večja superca, sedaj si še bolj želi delati intervju z njim.
Z prvim igralcem Dejanom, ki so ji ga dodelili, ji ni šlo ravno najbolje. Videlo se mu, da je razočaran nad razpletom in nima veliko volje govoriti. Uspelo ji je z njega spraviti nekaj nepomembnih besed, ampak je vedela, da to ni toliko zanimivo za časopis. Rabi več njegovega osebnega mnenja, več kar bi bilo lahko zanimivo za igralce. Ni si upala postaviti tega vprašanja, ampak saj zgubiti ne more ničesar. Vprašala ga je, kaj meni o svojem soigralcu Timu, ali ga krivi za poraz tekme.
»Krivim ga ravno ne, toda je znan po temu da je rad temperamenten in pokaže nasprotnikom hudiča, če ga ujezijo ali se mu godi krivica. Bo naslednjič bolje.«
Ne to ni bilo zadosti, rabila je več zanimivejšega. Globoko je vdihnila in vprašala: »Misliš, da je tako temperamenten, ker je odraščal brez staršev?«
Igralec jo je na hitro pogledal v oči in ji dal pogled, ki je sporočal, saj me nisi ravnokar tega vprašala. Zakašljal je, nekaj časa premišljeval in odgovoril: »Osebno mislim, da je to tudi eden izmed dejavnikov, zakaj je tak. Drugi je tak, da je tak že po sami naravi, tretji
Bingo, ima ga v glavi si že sestavlja, kakšen bo glavni naslov- 'Po Dejanovem mnenju, je za poraz igre kriva temperamentnost Tima. Je to krivo, ker je odraščal brez staršev?'
Pri drugem igralcu ji je šlo še slabše. Opazila je, da se igralec dela norca z nje. Pri vsakem vprašanju jo je zapeljivo pogledal v oči, ji rekel, da bo odgovoril, samo če dobi njeno številko mobitela. Karolina se je vdala in mu dala namesto svoje kar Sanjino. Saj ne bo nič jezna, če ga ne bo hotela ga bo znala na hiter način skenslati, kakor zna le ona, si je mislila Sanja. Za tretji zadnji intervju je dobila Tima. Ko je vstopila v sobo, jo je že čakal zdolgočasen na stolu in videlo se je, da je močno jezen. Oblečene je imel samo hlače, zgoraj pa čez ramena ogrneno brisačo. Z nogo je živčno tresel in gledal dol v mizo.
Very Happy

LaDy_NeRa · Objavljeno: 01 Mar 2013 13:39 Naslov sporočila:

lahko bi jo napadel : )
mislim s poljubi Razz

PikaPolonica6 · Pridružen/-a: 01.02. 2013, 22:31 Prispevkov: 5

neeeeeeext

nicole7m7 · Pridružen/-a: 25.02. 2013, 19:45 Prispevkov: 29

Naslednji del Wink

Pozdravila ga je in ne da bi pogled odvrnil z mize, je jezno rekel, naj mu že postavi vprašanja, ker želi odditi domov. Eni bi radi šli proslavljati božič in ne odgovarjati na butasta vprašanja novinarjev.
»Se opravičujem, bom na hitro pohitela.«
»Ne se mi opravičevati, začni že.« Je jezno še enkrat nahrulil, toda je še zmeraj ni pogledal.
»Razumem, se opravičujem...« Ob tem je vzdignil glavo, da bi jo pogledal in njegov pogled je dajal vedeti, da bo vsak čas počil od besa.
»No se še enkrat opravičujem za tole prej, ups najbolje da neham. Am bova kar začela.« Vsa živčna je mencala in se kar ni morala zbrati, če je pred njo tak vulkan v obliki človeka, ki bo vsak čas izbruhnil namesto lave svoj bes. Timu se je obraz spremenil v trenutku za 180 stopinj in iz jeznega obraza prešel v nasmešek. Bitje pred njem se mu je kar naenkrat zdela prisrčno smešna in skoraj toliko, da ni zadrževal smeha. Ocenjeval jo je od glave do nog.
»Kako boste izkoristili ta čas, ki prihaja, ko neboste imeli tekem? Za počitek doma, mogoče kakšne počitnice...« To bitje je že nekje videl, toda se ne more spomniti kje. Tako znana mu je, se mu je podilo po mislih.
»Za spanje doma, žuranje in obisk term s punco.« Ni mogoče, da bi bila ta ženska pred njim v kakšnem estradniškem krogu, preveč zaprtega tipa mu deluje. Če je novinarka, ali je že kdaj delal intervju z njo?
»Ker ste za večino mladih priljubljen idol. Kakšno sporočilo jim želite sporočiti, sploh tistim, ki sledijo po vaših stopinjah.« Ne prvič dela intervju z njo, ni je še videl, drugače bi si jo že zapomnil. Karolina se je počutila precej čudno in komaj čakala, da bo tega konec, ker tako bulji vanjo.
»Želim jim sporočiti, da je treba za uspeh trdo garati in naj ne obupajo.« Pogleda še kar ni premaknil z nje in res očitno buljil vanjo. Na meji žaljivega je že bil in ji s svojim nasmeškom dal vedeti, da se precej zabava z njo.
»Kako bi komentirali današnjo igro?« Z nogo je nehal živčno tresti in prekrižal roke, da se je lahko z brado naslonil nanje. Sedaj jo je lažje opazoval.
»Zelo sem zadovoljen s tem, da je celotna ekipa tako dobro igrala in se do zadnjega upirali nasprotnikom. Mislim, da smo presenetili nasprotnika in tudi sam sem jim dal vedeti, da se z nami ni za igrati.«
»S tem mislite z vašim dogodkom na koncu?«
»Katerim dogodkom, prosim bolj natančno opišite več jih je bilo« Za trenutek jo je zmedel s svojo nesramno neposrednostjo, toda se ji je uspelo ponovno zbrati, da ga je vprašala vljudno.
»Z dogodkom, kjer so vas po njemu diskvalificirali.«
»Ah to mislite... Tega ne želim komentirati.« Sedaj se je končno spomnil, kje jo je videl. Videl jo je na prejšni tekmi, ko je tistega igralca zabrisal skozi šipo, ona pa je prestrašeno gledala s tistimi široko odprtimi očmi in usti. Ušel mu je nasmešek in se zarežal. Karolino je spet za trenutek zmotilo, ampak je probala profesionalno nadaljevati. Sredi vprašanj jo je nesramno prekinjal in spraševal.
»Mucica, kje boš danes preživela božič, če nimaš dobenega fanta se lahko prideš k meni stiskati. Imam velik bazen, dovolj ogromen za naju pa še za kakšno bi se našel prostor.«
Intervju se je res zavlekel, ker je komaj dobila odgovore od njega, ki jih je želela. Z živci je bila čisto na koncu, ampak se je nekako pregurala. Srčno upa, da tega primitivnega človeka več ne sreča. Tik med tem jo je zmotil starejši možakar. Možakar, ki je prej zunaj napovedal, da Tim verjetno ne bo igral naslednjih nekaj tekem.
»Oprostite ker motim, Tim sporočam ti da sem uspel urediti, da boš na naslednjih tekmah lahko igral. Sedaj pa odhajam, srečen božič.« Je z roko zamahnil v pozdrav in Timu se je razpoloženje v trenutku spet spremenilo. Na obrazu mu je pisalo, da je ves srečen zaradi tega.
Tudi Karolina se je poslovila od njega, mu zaželela srečen božič in na hitro odšla ven. Zunaj je že naletaval sneg , bilo je res mrzlo, da jo je zazeblo do kosti. Premišljevala je kako bo njen božič danes zgledal. Odšla bo v zavetišče brezdomcev, jim pomagala pri pripravi hrane in jim razdelila piškote, ki jih doma spekla sama. Takšna pač je, da rada drugim pomaga, čeprav roko na srce bi si želela, da jim pomaga na kakšen drug dan, ne ravno za božič, ko imajo vsi lahko radi drug drugega, so v objemu tistih ki jih imajo zares radi. Ampak očitno tako že mora biti.
Ko je stopala po snegu, da so se ji noge vdirale in še za nameček stopila v lužo... Je ob sebi slišala zvok avta, ko je na hitro zabremzal in zagledala soj žarometnih luči, ki so svetile vanjo.

Ni ravno bolje videla kdo sedi znotraj, toda je po napisu sponzorskih nalepk na avtu lahko razbrala da je to lahko nihče drug kot Tim Jeras, igralec ki je ravno z njim prej delala intervju. Spustil je stransko šipo navzdol in jo ogovoril: »Živjo lepotička, te smem zapeljati do doma, da ti ne bo treba gaziti po tem snegu sama. Lahko te kdo še ugrabi, ko je tema.« Priliznjeno se ji je nasmehnil, njej pa se je direktno zagnusil.
»Ne hvala, pohitela sem z intervjujem, da boš lahko čim prej odšel domov ali kamorkoli že, sedaj pa me prosim pusti na miru.«
»Daj no, ne bodi taka. Dal sem ti intervju, sedaj pa mi lahko v zameno pustiš da te odpeljem.«
»To ni nobena zamena, to je prej še ena usluga zame.«
»Imaš prav, no pusti da ti v zameno naredim še eno uslugo.«
»Zakaj bi hotel zame naresti še eno uslugo?« Začela je hoditi naprej, on pa se je počasi ob njej premikal z avtom.
»Tako si trenutno pač želim.« In se nasmejal, da je pokazal vrsto svojih belih zob, verjetno umetne, ker je svoje že zdavnaj izgubil pri hokeju.
»Nisem zainteresirana, da me boš namlatil kot mlatiš nasprotnike... Ne hvala.«
»Mlatim nasprotnike, ampak nasprotnega spola pa nikoli ne mlatim. Raje jim delam kakšne drugačne stvari.« In se spet nasmejal. Karolina se je obrnila proti njemu in zavila z očmi, kako mora biti lahko takšen bedak se je spraševala. V tistem trenutku je Tim odprl vrata, stopil ven in se postavil ob njo. Karolino je začudilo in pospešila korak, da bi se mu izognila. Naredila je še par korakov, ko je začutila da izgublja tla pod nogami. Ozrla se je in videla pred sabo luknjo na cesti, potem pa začutila Timov močan prijem, kako jo je pravočasno zadržal da ne bi do konca zgrmela na tla. Ponosno, kot da je zmagal v tej bitki ji je šepnil na uho, da je lahko začutila njegovo sapo.
»Si boš sedaj končno premislila in se pustila, da te odpeljem, ker sama nisi sposobna priti kamorkoli že.«
Jezno se je obrnila proti njemu, se izmaknila njegovemu objemu in mu zabrusila: »Prav, ampak samo zapeljal me boš do tja, kamor bom jaz rekla in to bo to, nič drugega.«
»Obljubim ne bom te premlatil, razen če si boš česarkoli drugega zaželela.« Zavila je z očmi, ter sta se spokala v avto. Odpeljala sta se in jo medtem vprašal kam naj zapelje. Pove mu za ulico kamor je namenjena.

nicole7m7 · Pridružen/-a: 25.02. 2013, 19:45 Prispevkov: 29

še en delček Wink

»Kaj ni tam zavetišče za tiste smrdljive klošarje?«
»Niso prav nič smrdljivi in reče se jim brezdomci. To so ljudje, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ostali na cesti.«
»No prav, potem pa dišeči brezdomci. Kaj boš tam počela?«
»Zakaj si tako firbčen?«
»Kar tako.« In jo spet nagajivo pogledal.
» Če te že zanima, pomagala jim bom in se družila z njimi.«
»Čakaj malo na božični večer se boš ti družila s klošarji?«
»Brezdomci«
»No pa brezdomci.«
»Ja, pač bom preživela večer z njimi, kaj je to kaj takšnega?«
»Ampak ponavadi na božič ljudje preživijo z bližnjimi, domačimi.«
»Ja, jaz bom pa z njimi.« Sita je bila že njegovih vprašanj, zato je raje spreobrnila temo nanj.
»In s kom boš ti večerjal danes, verjetno s kakšno blond manekenko v kakšni prestižni restavraciji.«
»Ne z nobeno manekenko ne bom večerjal.«
»Aja saj res manekenke ne večerjajo.« Pogledal jo je drugače kot prej, ker mu je stopila ravnokar na žulj. Bolj jezno.
»Sam bom, če te že zanima.«
»Sam?«
»Ja popolnoma sam bom.«
»Ponavadi ljudje preživijo božič z bližnjimi, domačimi... Kje sem to že danes slišala?«
»Letos je tako pač naneslo.« Čutiti je bilo spremembo v njegovem glasu, deloval je otožno. V trenutku se ji je kar malo zasmilil in ji bilo žal, da je bila takšna. No saj je tudi on bil.
»Kaj pa če letos tako nanese, da bi preživel v družbi brezdomcev?« Žal ji je bilo, da je ta stavek tako nepremišljeno hitro izrekla. On pa se je na hitro obrnil, da bi jo pogledal, če je res to ravnokar izrekla. Obrvi je namrščil navzgor: »Da bi jaz preživel božič v družbi brezdomcev?«
»Si kaj posebej ekstra drugačen od ostalih ljudi, je tvoja kri drugačna, si nesmrten ali pa bi ti samo krona, pardon čelada z glave dol padla, če bi se družil z brezdomci.« Ga je privoščljivo pogledala, ko sta se vozila naprej po cesti. Sneg je začel tako hitro padati, da sta morala upočasniti hitrost.
»Misliš, da si ne upam z njimi se družiti?«
»Tega nisem rekla.«
»Prav sprejmem tvoj izziv, današnji večer bom preživel v družbi dišečih brezdomcev.«
Ne tole se ne bo dobro končalo, sem že mislila da se ga bom za vedno znebila, sedaj pa bom večer skupaj z njim preživela...

»Živjo vsi skupaj, danes imamo posebnega gosta med nami. Tim Jeras, eden izmed hokejskih igralcev, ki igrajo za našo reprezentanco. Vsi so obrnili proti Karolini in si ogledovali še prišleka zraven nje. V trenutku se jim je posvetilo kdo je in ratali v trenutku navdušeni.
»Tim, pa zakaj si se moral ravno danes na koncu stepsti. Zadnjič si igral čudovito. Tudi danes si bil drugače dober...itd.«
Vsi so ga v trenutku zasuli z vprašanji, pohvalami, kritikami in bili navdušeni, da je danes z njimi. Karolina je za darilo vsem razdelila piškote, ki jih je doma napekla in hitela pomagati pri pripravi ostale hrane. Tim je razdelil svoje avtograme in jim podaril nekaj starih kosov svoje opreme, ki jih je imel v avtu. Ko ga je Karolina opazovala od daleč, kako se pogovarja z njimi, na kakšen način, se ji je v hipu zazdel drugačen človek. Človek za katerega ne bi nikoli rekla, da zna biti tako surov, žaljiv in primitiven. Sedaj je bil bolj družinski človek, ki se z vsemi veseli in jih osrečuje.
S starejšim prijaznim možakarjem Francem je oddigral partijo šaha, nato pa so vsi skupaj jedli večerjo. Še med jedjo ga niso morali nehati spraševati o njegovem življenju. Potem so še odšpilali igro kart in brezdomce je to res osrečilo. Karolina se je odločila, da bo to probala omeniti tudi v intervjuju, da se za temperamentim Timom, skriva tudi družinska človekoljubna plat. Po igri so se poslovili in ob enajstih sta se skupaj odpravila ven.
»To je bilo res lepo od tebe kar si storil. Polepšal si jim večer.« Spogledata se, ko to reče.
»Sedaj vidiš, nisem tako slab.« Karolina se mu zasmeje.
Odpeljal jo je domov.
»Ti veš veliko o meni, skoraj vse. Kaj pa ti lahko poveš o sebi? Razen tega, da si novinarka in da se družiš z dišečimi brezdomci nevem o tebi.« Jo vpraša.
»Nisem ravno novinarka, študiram novinarstvo in pišem za časopis, ki prinese veliko bonusa pri poklicni karieri. Ker so me komaj prvič zbrali, so me dodelili da pišem o športu, natančneje trenutnem hokejskem prvenstvu.«
»Torej nisi ravno velika ljubiteljica hokeja.«
»Zakaj?«
»Videl sem te zadnjič, ko si bila vsa prestrašena, ko sem tistega idiota vrgel skozi šipo.«
»Nisem bila prestrašena.«
»Ja pa si.«
»Nisem. Mogoče šokirana.«
»Skoraj isto.«
Karolina zavzdihne glasno, nima se smisla z njim pregovarjati. Saj ima prav, ampak mu ne bo priznala. Prispela sta pred njenim blokom.
»Zahvaljujem se ti za prevoz in za udeležbo na božični večerji.«
»Daj no, ne bodi tako vljudna. Raje me povabi k sebi na kakšen kozarček ali dva.« Je bil neposreden, skoraj se ji zaleti ko je to rekel.
»Ampak moje stanovanje ni noben luksuz kakršnega si verjetno vajen. Nimam ti kaj dosti ponuditi.«
»Tudi s tem se bom zadovoljil, doma sem precej daleč in se mi še ne ljubi voziti do tja.« Nafejka svoj obrazek, da izgleda kot polulan cucek, ki milo prosi.
»Naj ti bo, ampak samo skodelica čaja, potem pa oddideš.«
Prispeta v stanovanje in Tim se razgleda po garsonjeri.
»Vauuu v temle ti živiš, saj je še moj bazen večji od tega.«
»Če ti kaj ni všeč, lahko tudi mirno oddideš.« Mu vrne milo za drago.
»Saj sem se samo malo hecal.« Se zareži in zlekne na kavč. Prižge televizijo in začne šaltati po programih. Ona jima ta čas pripravi čaj.
»KAROLINA, ZAKAJ IMA TVOJ TELEVIZOR ŠKATLO ZADAJ, A JE MALO DEFEKTEN?«
»KAJ? KAKŠNO ŠKATLO?«
»NIČ POZABI, JE ŽE MIMO.« Kdo danes sploh še lahko gleda tole predpotopno televizijo...Si mrma Tim in se zabava ob lastnem humorju.
Prinese mu pladenj s čaji in piškoti, ki so še ostali. Usede se zraven njega, čeprav je to kar napor, ker orjak kot je on zasede več kot polovico kavča. Tako se je prisiljena ga dotikati, čeprav se proba elegantno umakniti. Zdi se, kot da Tima to ne moti in ji je že žal te poteze.

LaDy_NeRa · Objavljeno: 04 Mar 2013 15:45 Naslov sporočila:

haha sam ta Tim še mi je vedno tak prisrčen
upam da jo bo poljubil
heheh Smile

ana.maasai · Objavljeno: 05 Mar 2013 15:13 Naslov sporočila:

rvnokar sem prebrala do konca in bi rada nadaljevanje. neeeeeeeeeext

nicole7m7 · Pridružen/-a: 25.02. 2013, 19:45 Prispevkov: 29

hvala ana.maasai, tukaj pa je že naslednji delček Wink

Na televiziji igra družinski božični film, ravno začne se. Tim ga pusti, da igra in prostor razen filma napolne neprijetna tišina. Doben od njiju ne spregovori niti besede, oba gledata film kot da ju zanima, v resnici nimata pojma o čem se gre. Karolina se v svojih mislih žre, zakaj kako je prišlo do takšne situacije, da sedi z hokejistom na njenem kavču in gleda film za božič. Še zmeraj se ga boji, ko se spomni kaj počne na ledu. Timu ena roka 'ponesreči' uide zadaj, da jo lahko objame. Ona poskuša roko odignorirati, kot da se ni nič zgodilo, toda trenutek zatem mu druga roka uide na njeno nogo, natančneje na stegno. Ob tem začuti nemir v sebi, nelagodno ji postane in se z glavo obrne proti njemu, da ga pogleda. V istem momentu se še en obrne proti njej.
»Kaj počneš?« Ga vpraša Karolina.
»Nič samo, skrbim da se imava fajn.« Poredno se nasmehne. Z eno roko jo objame okoli vratu, da začuti njene lase, z drugo pa še bolj privije k sebi in jo takoj zatem poljubi. Ustnice prisesa k njenim, zahteva strasten poljub. Čuti, da se mu upira, zato se še bolj potrudi. Sliši, kako ji prihaja iz grla globoko stokanje, kar je zadosten dokaz da ji paše to početje. Kar naenkrat ga še sama zagrabi za ovratnik srajce, da ga potegne bližje sebi. Karolina postaja vedno bolj strastna in v trenutku se je spremenila iz pridne mirne punčke v strastno žensko, ki ji ugaja Timovo početje. Ko mu roka uide za njene hlače, se upre. Odlepi se z njegovih ustnic in v stanju zadihanosti reče: »Tega ne smeva početi.«
Poravna si pomečkano majico in na hitro vstane. Tim sploh ne more dojeti kaj se je ravnokar zgodilo. »Kako to misliš, tega ne smeva početi?« Jo ves šokiran vpraša.
»Ja tega, kar sva ravnokar počela.«
»Zakaj ne?« Z dvignjenimi obrvmi jo pogleda, če je res to ravnokar ravnokar rekla.
»Zato ker pač ne, nisem takšne sorte ženska, da bi spala z nekom takoj ko ga prvič vidim.«
»Ampak saj me ne vidiš danes prvič.«
»Nehaj mi moriti s tem, če nočem, tega pač ne bom storila.«
»Ampak priznej, da ti je pa pasalo.«
»Ne bom priznala tega, ker ni res.« Karolina začuti kako jo obliva rdečica po obrazu in se prisili da pogleda v drugo smer.
»Tvoje stokanje te je izdalo.«
»Nisem stokala.«
»Ja pa si.«
»Nisem.«
»Si, pa če boš to še stokrat zanikala. Vem kdaj ženske stokajo od užitka.«
»Bi lahko prosim že prenehal s tem.«
»Si mogoče devica?«
»O booog odnehaj že.«
Tim se na široko zahitita in jo še nekaj časa zbada. Čez čas ji obljubi, da je ne bo v ničesar silil, česar si sama ne bi želela. Se mu pa vseeno zdi čudno, da ni hotela tega z njim narediti. Navajen je, da ženske kar prosijo, da lahko spijo z njim. S kolikimi je bil sploh ne šteje več. Karolina pa je prva, ki ga je zavrnila.
Kmalu se poslovi od nje in odvrne, da jo želi še kdaj videti. Zahvali se ji še za prijeten večer in oddide. Karolina ob oknu strmi kako odhaja, ve da je prav ravnala, ko ga je zavrnila, čeprav si je morala priznati, da ji je hudičevo res dobro pasalo, ko jo je poljubljal. V postelji še dolgo ni morala zaspati, saj ji je poljub še zmeraj šel po glavi. Ko se je spomnila nanj, so jo spreleteli mravljinci po celem telesu, še nihče je ni tako poljubil, s tako strastjo. Krivila je, da je to zato, ker že dolgo ni bila z nobenim moškim in se ji sedaj zdi to nebeško dobro.

LaDy_NeRa · Objavljeno: 09 Mar 2013 09:20 Naslov sporočila:

nexttt meni je všeč ta tim in upam, da se zopet čim prej srečata Smile

*

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli