Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

LaDy_NeRa · Objavljeno: 13 Mar 2013 12:54 Naslov sporočila: * ŽIVIM PO NJEGOVIH PRAVILIH *

To zgodbico sem objavljala že na igrah sem tudi jo dokončala : )
pa sem se odločila da bo spet malo zaživela če bo kdo mogoče še bral Smile

*

_____________________________________________________________

To bo neresnična zgodba o punci, Kate ki je ravno prejšnji mesec praznovala 20 rojstni dan. Študira medicino ter živi preprosto življenje. Čeprav ve da je lepa se nikoli ne rada izpostavlja. Njena edina želja je da bi se odselila na svoje saj njena starša nikoli nimata časa za njo in še takrat ko se pogovarjajo se vedno skregajo.
Na bolhi (internetna stran) opazi oglas. Omamno stanovanje po nizki ceni…. Prevzeta nad hiško popiše pogodbo z čudnimi pravili ki jih ne razume…. Od tistega trenutka si jo začne lastnik hiške Nick (ki je star 22) lastiti… Kate mora po njegovih pravilih igrati vsaj tri leta dokler popolnoma ne izplača hiše…. Kaj se bo dogajalo med njima? Bo zmogla obdržati stanovanje? Zakaj bo Nick hotel imeti nadzor nad njo? In še mnogo več v zgodbi….

KATE

_____________________________________________________________
1.DEL

Sedim v neudobnem stolu na Medicinki fakulteti in opazujem starejšega profesorja Anatomije, ki razlaga snov in veselo krilil z rokami. Zopet nisem bila prisebna, kot že večkrat se mi ni niti sanjalo ni o čem je govoril. Anatomija je bil zelo težki predmet katerega sem se na dan učila saj po dve uri da sem sploh razumela za kaj se gre. Pogled preusmerim proti velikemu oknu, še vedno je deževalo. Ja, aprila je res muhasto vreme, ki je dneve naredile še bolj dolgočasne. Zaspano zazeham in pogledam proti punci, ki sedi zraven mene in si zavzeto delala zapiske in poslušala razlago snovi. Tu je bilo vse drugače kot v srednji šoli. Najraje bi za vedno ostala v tam kjer je bilo polno zajebancije, smeha z sošolci smo se vedno razumeli… tukaj pa nas je v predavalnici sedelo okoli 300 in vsi so držali zase, bila sem tako prepuščena sama sebi. Od kar sem se vpisala na ta faks so se stvari začele slabšati. Z mamo in očetom se sploh nisem več pogovarjala in še takrat ko smo spregovorili kakšne besede smo se skregali. Kregali smo se ker sem hotela izpolniti svoje otroške sanje (medicina) onadva pa sta hotela da delam zraven očeta v modni agenciji. Pred dvema tednoma sem se odločila, da bom poiskala svoje stanovanje tako nisem več morala živeti in niti se učiti v miru. Iz majhne črne torbe znamke Addidas sem potegnila Salamonov oglasnik, ki sem ga kupila v trafiki na poti do faksa. V kazalu sem poiskala nepremičnine in odprla na 30 strani. Znova sem si ogledovala stanovanja in kar najraje bi zajokala da si ne morem z svojim denarjem privoščiti nekaj skromnega saj so cene iz dneva v dan naraščale. »Hej si delaš zapiske« mi šepne dekle ki sedi poleg mene toda nisem poznala njenega imena. »Am ne« sem odvrnila in se ji nasmehnila. »Sovražim ta predmet« je zašepetala čez nekaj minut in globoko zavzdihnila. »Tudi jaz« sem prikimala in pogledala profesorja ki je še nekaj razlagal nato pa začel živčno pogledovati proti uri. »Mislim da je konec« reče veselo in zaprle zvezek. Vsi so začeli pospravljati stvari iz mize in prav tako sem zvezek in revijo pospravila v torbico. »Jaz sem Andrea« je rekla ko sva čakali da se predavalnica sprazni saj so se vsi vsuli proti vratom. »Kate« sem odvrnila in ji podala roko. »Medicina je težka ne vem če bom zvozila ta prvi letnik« reče ko sva klepetali še zunaj pred razredom. »Res je pa še nobene podlage nimam saj sem hodila v gimnazijo toda to so moje sanje« sem odvrnila in se ji nasmehnila. »Jaz tudi ne saj sem hodila v drugo gimnazijo« je prikimala in se nasmehnila. Nekaj časa sva še klepetali dokler nisem odšla proti domu saj nismo na urniku imeli nobenega predavanja ali vaj. V parku sem se ustavila v hišici kjer sem večkrat posedala ko sem bila žalostna. Oboževala sem opazovanje narave. Pozimi sneg, poleti sončni zahod, jeseni barva listov na drevesih ki so spreminjale barvo v rjavo… Zaprla sem dežnik ga položila na tla ter znova začela ogledovati stanovanja v oglasniku. »Vsa so predraga in nihče ti noče dati več stanovanje v najem« sem rekla sama sebi čez pol ure ko sem natančno prebrala vse oglase in se zagledala v daljavo. Odšla sem dalje po poti in čez pol ure sem bila že doma. Stopim v hišo ki je bila kot vedno prazna. Mama je bila na službenem potovanju saj je snemala neki akcijski film, oče pa je delal v pisarni modne agencije. Po stopnicah sem se zdolgočaseno odvlekla do svoje sobe in se ulegla na posteljo. Morala sem priznati da mi tukaj res ničesar ni manjkalo toda sedaj ko sem stara 20 let me starša nista več morala podkupiti z igračami, oblekami, modnim nakitom… to mi ni ničesar več pomenilo. Prižgala sem prenosni računalnik in v google vpisala Bolha. Pogled se mi je ustavil na prvem oglasu... Besede so me tako močno privlačile: V okolici Maribora oddam v najem majhno hišo. Cena: po dogovoru. Kliknila sem ga in si ogledala majhno hiško ki je dovolj velika zame. V najem v okolici Maribora oddam majhno hišo, v njej so soba, dnevna soba, kopalnica in kuhinja, primerna za eno ali dve osebi. Po želji zraven prodam dodatno opremo… sem brala opis hiše. Pred očmi se mi je od sreče zavrtelo pogled se mi je ustavil na telefonski številki 041258458 (zmišljena) in od sreče bi najraje zavpila manjkal je le en klic da se dogovorim za nakup s prodajalcem.

se nadaljuje....
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj***

ana.maasai · Objavljeno: 13 Mar 2013 13:50 Naslov sporočila:

uuu,tole bo še zanimivo. neeeeeeeeeeext

dαɴc&am · Pridružen/-a: 06.03. 2013, 15:48 Prispevkov: 16

neeeeeeeeeeext

LaDy_NeRa · Objavljeno: 14 Mar 2013 21:40 Naslov sporočila:

Hey punci*
hvala za next in komentarček...
in je tukaj drugi del zgodbice : )

______________________________________________________________
2.DEL

Pritisnem zeleno tipko, nekaj sekund zvoni v prazno nato pa na drugi strani zaslišim moški glas »prosim.« »Dober dan kličem zaradi vašega oglasa na Bolhi zanima me če že imate kupca za stanovanje« prijazno povem zakaj kličem nato pa si začnem rahlo gristi ustnico. Upala sem da bom imela srečo in bo njegov odgovor negativen. »Zdravo ne nimam še kupca« odvrne glas, ki se mi je zdel precej mlajši kot sem pričakovala, pričakovala sem starejšega moškega ali žensko. »Am zanima me če bi bil možen ogled hiše in dogovor glede cene« vprašam. »Glede cene se bova dogovorila sploh če boste hišo najeli. Drugače pa je ogled možen jutri zvečer okoli šeste ure« odvrne. »Am problem je v tem, da ne vem točno kje je ta hiša.« Še vedno sem jo gledala na spletni strani, v trenutku mi je postala tako dosegljiva. Bil bi res super čas za selitev čez dva meseca so se začeli izpiti, potrebovala sem mir za učenje. »No če želite se lahko dobiva v mestu pri gostilni Panda in se skupaj odpeljeva do njej« predlaga. »Ja prosim.« »Torej jutri ob šestih prosim ne zamujajte« je rekel in odložil. To, imela bom svoje stanovanje…. od veselja zaplešem po sobi. Za nekaj sekund se umirim….no hiša še ni bila čisto moja toda občutek imam da bo… sem rekla sama sebi in ugasnila računalnik. Naslednji dan je bil petek zato nisem imela faksa vsa nervozna sem hodila po hiši in komaj čakala da bo ura šest zvečer. »Kaj pa si tako živčna« vpraša oče ko kuham kosilo in mi krožnik skoraj pade na tla. Pogledam ga naravnost v oči »mogoče se bom odselila.« Presenečeno mi je obrnil hrbet, vedel je da sem že govorila o selitvi toda bil je prepričan, da ne mislim resno. »Kam se boš odselila« vpraša. »V svoje stanovanje. Danes zvečer grem na ogled hiše.« Oče požre slino »torej si mislila resno« reče in se ponovno zatopi v branje časopisa, kot da je branje novic najbolj pomembno na svetu. »Ja saj veš sam da ne morem več živeti tukaj« odvrnem odločno in se zagledam skozi okno. Ura je bila natančno štiri ko sem se na hitro uredila. Oblekla sem kavbojke in majico z dolgimi rokavi, napudrala sem obraz, dodala nežen make-up in maskaro. petnajst čez pet sem vzela torbico, oblekla usnjeno jaknico ter obula teniske, na srečo ni več deževalo zato nisem potrebovala dežnika. Odpravila sem se proti mestu kjer sem bila dogovorjena.

Pet do šestih sem bila na dogovorjenem kraju in čez pet minut se je pojavil fant ki je v rokah držal telefon in nekaj brskal po njem. Slišim zvonjenje svojega telefona »ja prosim« se javim in pogledam fanta ki je prav tako privzdignil pogled. »Ste že tukaj« je vprašal. »Ja na sebi imam črno jaknico imam krajše blond lase…« se začnem opisovati. »Prav vidim vas« me je prekinil in z hitrimi koraki prišel do mene. Opazovala sem ga kako je nerodno pospravil telefon v žep. Pogledal me je naravnost v oči in se rahlo nasmehnil sama pa sem od šoka skoraj omedlela. Tip je bil božanski športna postava, malo daljši črni lasje, visok okoli 180 cm in ni bil veliko starejši od mene. »Zdravo jaz sem Nick« reče in mi poda roko. »Zdravo Kate.« Dotaknem se njegove roke in mu podarim najlepši nasmešek. »Stanovanje še čaka vedno lastnika tako da upam da ti bo všeč« reče in mi pomigne naj grem za njim. V tišini sva se sprehodila do njegovega avta, ki ga je parkiral za gostilno. Z pritiskom na gumb je odklenil črnega športnega audija r8. Odprl mi je vrata in se znova zazrl v moje oči »kar sedi.« Bilo mi je nerodno, ker me še vedno opazoval. »In kako to da si takšna mladenka želi svoje stanovanje« pretrga tišino, ko ustavi pri rdeči luči pri semaforju. »Am pač želim si biti sama« odvrnem in ga ošvrknem s pogledom. Nisem mu zaupala. »Lepo najboljše je na svojem.« Rahlo se ugrizne v ustnico kot da tega ne bi hotel reči. »Ja starša non stop gnjavita sploh sedaj ko nisem izpolnila njunih sanj katere mislita da sta popolne.« Prvič se na glas nasmeji »ja starši imajo zaradi otrok prevelika pričakovanja zato jih otroci nočejo izpolniti« pove svoje mnenje in končno spelje. Opazovala sem okolico in čez petnajst minut sva prispela. Hiša je bila le nekaj minut iz Maribora toda zaradi gneče na cesti je zgledalo kot da sva se vozila več kot pol ure. »Všeč mi je« sem rekla navdušeno ko sem odprla vrata in izstopila iz avta. »Ja res je prikupna.« Odidem za njim po potki in ga opazujem kako odklene vrata. Stopim za njim v hišo, že hodnik je bil zelo lep in celotno opremljen. »Čudovito je« spregovorim, ko me je vodi še v zgornjo nadstropje. »Am tukaj je soba« je rekel in odprl vrata sobe. Presenečeno sem obstala v njej je bilo (postelja, omara, luč nočna omarica…). »Vav« sem rekla navdušeno. »Nisi videla te slike na bolhi poleg hiše?« je vprašal. »Am ne« sem odkimala in se spomnila da sem takoj po končanem klicu izklopila računalnik. »No prav poglej si še druge prostore potem pa se bova pogovorila.« Odšla sem nazaj v spodnje nadstropje, ogledala sem si kuhinjo, kopalnico, dnevna sobo. Na moje presenečenje je bil vsak prostor opremljen z pohištvom, v njih sem čutila toplino. Za nekaj sekund sem se spomnila na denar in v oči so mi stopile solze… vedela sem da si tega stanovanja ne bom mogla privoščiti.

»Zelo lepo je« sem rekla ko se je Nick usedel v kuhinji za mizo in me pogledal v oči. »Hiša je skoraj na samem tukaj boš imela popolni mir.« V tišini razmišljam o njegovih besedah, imel je prav. »Boš čaj« vpraša čez nekaj minut in na ploščo postavil posodo z vodo. »Ja lahko« sem prikimala. »Mislim da si na žalost tega stanovanja ne bom morala privoščiti« sem rekla in pogledala v tla. »O ceni še nisva govorila a ne« je v meni zbudil malo upanja. »Ne« odkimam. »Torej hočem ga dati v najem za tri leta« je začel in v lončke nalil vodo. Pogledala sem ga »rekel bi 200 € na mesec« je dodal in me pogledal v oči. V glavi se mi je zavrtelo »200 €?« sem vprašala presenečeno. »Je kaj narobe« odvrne. »Ne ne« sem rekla in si rahlo začela gristi ustnico. »Kot vem si študentka« reče in na mizo postavi skodelico sadnega čaja z sladkorjem in limono. »Ja, toda vseeno se mi zdi veliko premalo« odvrnem iskreno. Nasmeji se »čez tri leta ko ga odplačaš bo hiša popolnoma tvoje itak pa je važno da boš ti zadovoljna.« »Am hvala« odvrnem prijazno. Nisem razumela kateri prodajalec bi v današnjih časih mislil na kupca. »Če želiš lahko do ponedeljka sestavim pogodbo« reče čez nekaj minut. Pogledam ga »am ja itak bi se takoj vselila samo ni mi jasno zakaj samo 200 € na mesec« zamrmram in ga z zanimanjem pogledam. »Glej ne bom ti razlagal zakaj takšna cena. Postavil sem jo in če boš sprejela samo povej« nasloni se na pult in zastrmi v moje oči. Občutek imam da mojo željo po tem stanovanju bere iz mojih oči. »Prav« rečem po tihem. »Boš sprejela« vpraša še enkrat. »Ja prosim napiši do ponedeljka pogodbo.« Hvaležno sem se mu nasmehnila čeprav bi najraje vpila od veselja, končno bom imela svoje stanovanje.

NICK

se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...

nicole7m7 · Pridružen/-a: 25.02. 2013, 19:45 Prispevkov: 29

Joj to zgodbico sm pa enkrat skor celo prebrala na igrah, kr zalubla sm se v tega nicka tkrt. Zdej sm pozabla ze cist nanga, sam bojim se da se bom spet k bom brala haha Very Happy

The_Nice_Girl · Pridružen/-a: 15.03. 2013, 14:36 Prispevkov: 3

neeeeeeeeeeeeeext++nova bralka

ana.maasai · Objavljeno: 15 Mar 2013 15:45 Naslov sporočila:

neeeeeeeext

LaDy_NeRa · Objavljeno: 15 Mar 2013 17:35 Naslov sporočila:

Hey
Hvala za vse nexte

Nicole lepo, da še boš enkrat prebrala : ) hm ja Nick je bil tak cuker, ki so ga mele vse rada in ga hkrati sovražile hehehe : )
The Nice Girl welcome : )*
Ana Maasai hvala ****

_______________________________________________________________

3.DEL

Nekaj časa sva se še pogovarjala: »mi lahko prosim daš tvojo osebno potrebujem tvoje podatke za sestavo pogodbe« iz žepa potegne beležnico. Prikimala sem in jo začela nerodno iskati po denarnici čutila sem da me prebada z očmi. Končno sem jo našla in mu jo podala. Opazovala sem ga kako je prepisoval podatke, v oči mu je padla moja letnica rojstva. »Torej si stara 20« vpraša, medtem ko zapira beležko in jo pospravi v žep. »Ja pa ti« vprašam. »Am februarja sem bil 22.! Čez petnajst minut za sabo zaklene hišo. Še enkrat se ozrem proti njej, komaj sem čakala da bo samo moja. »Te pokličem še v soboto« reče, ko parkira pred gostilno kjer sva se dobila. »Prav, hvala lepa« se poslovim od njega in se še enkrat zazrem v njegove oči, ne vem zakaj so me tako privlačile. Sobotni dan se je tako grozno vlekel. Oče je bil tako presenečen da se bom odselila da z mano ni spregovoril niti besede, mama pa me niti ni poklicala čeprav vedno pokliče, da za deset minut poklepetava. Zvečer sem ravno se usedla pred televizijo, ko mi je zazvonil telefon. Na ekranu se je izpisalo ime Nick. »Ja prosim« se javi. »Zdravo Nick tukaj zanima me če še vedno velja da bi rada najela stanovanje?« »Ja seveda, sva še dogovorjena?« Srce mi začne vedno hitreje upala sem da ni poiskal drugega kupca. »Prav, v ponedeljek ob desetih zjutraj se dobiva pred hišo prinesel bom pogodbo« predlaga. »V redu« strinjam. Na srečo imam v ponedeljek faks popoldan zato mi ga ne bo treba »prešpricat«. »Se vidiva« se poslovi in odloži. V nedeljo se mi je dan še bolj vlekel in počasi sem začela prazniti omaro z svojimi oblačili. Skoraj sem se zjokala ko sem dojela z kakšnimi cunjami sta me hotela podkupiti starša. Pogled se mi je ustavil na črni kratki oblekici, ki je še nikoli nisem oblekla, na njej se je samo nabiral le prah. Končno sem si morala priznati, niti toliko me nista poznala da bi vedela da se oblačim bolj športno. Kupovala sta mi vse obleke povprek z svojim norim prepričanjem, da bom delala na tisti bedni modni agenciji. »Teh oblačil ne potrebujem naj jih nosi kdo drug« sem rekla in začela polniti črno vrečko, ki je bila hitro polna. Odločena sem da bodo nedotaknjene oblačila pristale na Karitasu kjer jih drugi potrebujejo veliko bolj kot jaz. Hotela sem popolnoma novo življenje zato sem vse kar bi me spominjalo na starša zložila v vrečko. Na koncu sem imela le še dva velika kovčka in dve majhni škatli. Nisem se morala upreti smehu, ko sem ugotovila koliko stvari v moji sobi je bilo namenjeno podkupovanju.

Naslednjo jutro sem se prebudila dobre volje kot že dolgo ne. Ob devetih sem se z mestnim avtobusom odpeljala do hiške. Sedaj, ko sem vedela kje je ni bilo potrebno klicati Nicka. Ob pol desetih sem bila že tam zato sem se odločila da si ogledam okolico. Sprehodila sem se po dolgem pločniku in okoli ni bilo nobene hiše ali žive duše. »Blažen mir bo« si zamrmram in odidem nazaj. Usedem se na stopnice in pogledam na uro, bila je nekaj minut čez deseto. Ga ne bo? sem pomislila toda sem misli hitro odgnala. Čez nekaj sekund sem zaslišala hrup avta. Privzdignem pogled, opazujem ga kako ugasne avto in izstopi iz njega. »Se opravičujem majhna zamuda« reče in si popravi ovratnik jakne. »Ah ni problema« odvrnem in se mu nasmehnem. Odklene hišo in mi namigne naj stopim naprej. Nick nama skuha kavo, občutek mi govori, da se tukaj počuti tako domače. »Si živel tukaj« vprašam in se usedem na stol. Privzdigne pogled »o tem ne bi rad govoril« odvrne in se zagleda skozi okno. »Oprosti« zamrmram. »Prinesel sem pogodbo dokler ne skuham kave si jo lahko prebereš« spremenil temo in mi poda liste. Začela sem brati in od šoka sem skoraj padla iz stola. (Ne bom pisala vsega pač samo nekaj stvari).

1. Vsak mesec za stanovanje plačaš 200 € - tri leta odplačuješ stanovanje (36 mesecev) po tem času je stanovanje tvoje – skupna cena stanovanja je 7200 €, plačilo - vsaki mesec prvega v gotovini,
2. pravico imam v hišo kadar želim zato obdržim rezervni ključ – glavnega dobiš ti,
3. o meni ne sprašuješ ničesar – ne razlagaj mi svojega mnenja o meni,
4. v primeru da se ne držiš kar ti rečem imam te pravico vreči iz hiše.

Privzdignem pogled »to je pogodba« vprašam zmedeno in se znova zastrmim v list. Vse skupaj so se mi zdela bolj pravila kot pa kakšna pogodba. »Ja« odvrne nasmejano. »To moram popisati?« Od živčnosti si začnem rahlo gristi spodnjo ustnico. »Glej Kate tvoja odločitev je če boš podpisala ali ne« odvrne in me gleda naravnost v oči. Zdrznila sem se in pogled preusmerila proti črti kamor moram nakracati svoj podpis. »Prav« zamrmram, brez pomisleka podpišem. Opazim njegov hladen pogled. Le kaj si misli da je? Zagledam se skozi okno, njegova pogodba mi ni bila všeč toda nujno sem potrebovala to stanovanje. Hotela sem živeti sama in imeti mir za učenje. Njegova pravila še niso bila tako grozna! Glede na to da še ni hiša pripadala meni, samo malo se mu bom morala prilagoditi… se tolažim. Nick je v lonček nalil kavo katera je zadišala po vsej hiši saj imela nekakšen močan vonj. »Piješ z mlekom« je vprašal in me pogledal. »Ne, črno z sladkorjem« odvrnem zmedeno in še vedno strmim v list. O moj bog kaj sem podpisala! »Vsak mesec mi plačaš prvega v mesecu za vnaprej, če želiš mi lahko danes nekaj plačaš danes da vem da misliš resno. Čeprav si pogodbo že podpisala hočem tudi denarno zagotovilo« govori in naredil požirek kave. Opazila sem da se je spoznal na prodajne posle kar mi je bilo všeč. »Prav« prikimam po tihem in tudi sama k ustnicam nesem lonček z kavo. Bila je tako zelo dobra, niti sanjalo se mi ni da zna tip skuhati boljšo kavo kot jaz. Iz torbice sem potegnila denarnico in mu podala 100 €. »Torej prvi obrok plačaš še samo 100 € prvega v mesecu.« Iz žepa bunde potegne nekakšno beležko. Začel je nekaj pisati in čez deset minut mi pokaže listek, zgledal je kot nekakšen račun napisan na roko. »Hočem da imava vse pod kontrolo.« Nakazal mi prostor kjer sem morala podpisati. Prikimala sem in na hitro podpisala potem pa še je on podpisal in mi podal račun. »Kaj študiraš« je vprašal čez nekaj časa ko sva oba molčala kot da si nimava kaj več reči. »Medicino pa ti« sem odvrnila in dvignila pogled. V njegovih očeh sem opazila hladnost in skrivnostnost. »V pogodbi piše da o meni ne sprašuješ ničesar zato se tega drži!« Opazujem ga kako si z prsti popravi lase ki so mu padli na obraz. Umolknila sem in požrla slino »oprosti« se opravičim in zastrmim v lonček. V tem trenutku sem si zaželela, da bi bila vedeževalka. Iz njegovega lončka bi prebrala vse njegove skrivnosti. Ah pa saj nikoli nisem verjela v te bedarije. »Je že okej čez čas ti bo vse jasno.« V tišini sva spila vsak svojo kavo. »Tako Kate stanovanje je tvoje, časa za vselitev imaš en teden upam da bo dovolj« govori in me ves čas gleda v oči, občutek imam da me bere kot odprto knjigo. »Ja super« sem odvrnila navdušeno. »Tukaj imaš ključe« potegne jih iz žepa in jih vrže na mizo. »Hvala ti« sem rekla hvaležno. »Torej čez en teden v soboto pridem pogledat če je vse v redu.« Prikimala sem »aja glede pravil pa se bova še dogovorila« reče in odide iz hiše. V glavi mi je odmeval njegov stavek…. glede pravil… niti sanjalo se mi ni kaj ima v mislih toda v tem trenutku nisem upala misliti na najhujše kar se lahko zgodi… čakalo me je kup dela.

se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik....***

The_Nice_Girl · Pridružen/-a: 15.03. 2013, 14:36 Prispevkov: 3

neeext

nicole7m7 · Pridružen/-a: 25.02. 2013, 19:45 Prispevkov: 29

dαɴc&am · Pridružen/-a: 06.03. 2013, 15:48 Prispevkov: 16

LaDy_NeRa · Objavljeno: 20 Mar 2013 20:39 Naslov sporočila:

Hey
hvala za vse nexte
evo novi del*

_______________________________________________________________
4.DEL

Pogledam na uro na steni, na moje presenečenje je bila že skoraj dvanajst. Na hitro zaklenem vrata moje čisto nove hiše in odidem proti mestu. Ob dveh me je na faksu čakalo štiri urno predavanje Zdravstvene Nege. Na srečo je bilo predavanje tako zanimivo, da sem popolnoma pozabila na Nicka in njegova pravila. Ob osmih zvečer se utrujena uležem na posteljo in iz torbice potegnem ključ. Končno imam svoje stanovanje. Jutri bom vse stvari nesla tja… v mislih si delam načrt za jutrišnji dan. Moje oči od veselja žarijo, lička na obrazu so se obarvala rdečo. Zopet sem se spomnila na Nicka, nisem razumela kaj je na tem moškemu tako drugačnega? Se ti bom že prilagodila saj ne more biti tako hudo…. spodbujam same sebe. Še preden se zavem zaprem oči, odnese me v svet sanj.

Naslednjo jutro se zbudim ob sedmih zjutraj, na hitro se umijem, naličim in oblečem. Še enkrat pogledam po moji sobi, ki je bila čisto prazna. Iz sten sem pobrala vse slike zato se mi je zdela še bolj pusta. Naenkrat se odprejo vrata, v sekundi se obrnem proti očetu, ki je stopil v mojo sobo »jaz grem v službo. Slišal sem da si že vstala pa sem te prišel pogledat.« Nisem vedela, da je nekje globoko v sebi razumel, da ne morem več živeti tukaj saj hočem uresničiti svoje sanje. Vesel je, da bom imela lepšo prihodnost in bila zadovoljna z svojim delom in poklicem. Sledila sem svojim sanjam in bila upornica. Oče tega ni znal zato je bil zaposlen v tej bedni modni agenciji kjer so z njim delali včasih slabše kot z cuckom. »Danes se odselim v svoje stanovanje« rečem in ga pogledam naravnost v rjave oči. V svojih očeh začutim solze toda jih uspešno zadržim. Onadva si nista zaslužila niti ene moje solzice saj nista znala podpirati mojih odločitvah in me pri njih spodbujat . »Kate želim ti da bi uspešno naredila faks prosim pokliči me kaj« reče in mi razmršil lase. Rahlo sem se nasmehnila, nikoli si nisem mislila da mi bo v slovo rekel kaj takšnega. »Prav« sem zamomljala presenečeno in se obrnila stran od njega. »Kako pa boš odnesla stvari v stanovanje« vpraša. »Poklicala bom taksi.« »Nobenega taksija jaz te bom peljal.« Presenečeno sem ga pogledala, iz njegovih očeh sem prebrala da misli resno. »Kaj pa služba?« »No kakšni dve uri pa lahko zamudim saj imam že preveč nadur.« Škatle in potovalke mi pomaga nesti v njegov avto. Nisem morala verjeti, že več kot dve leti nikoli ni ničesar naredil zame sedaj pa mi bo pomagal da se preselim v svoje stanovanje. Usedla sva se v avto in odpeljala, kazala sem pot do hiške. Čez petnajst minut sva prispela na dvorišče. Ustavi pred njo in se zagleda skozi steklo »lepa hiška« prvi prekine tišino. »Ja stanovanje je božansko« odvrnem, nisem si morala pomagati, da ga ne bi povabila naprej. Vstopila sva, pokazala sem mu vse prostore – sobo, kuhinjo, kopalnico, dnevno sobo . »Zelo lepo« reče nasmejano in me rahlo objame. Sedaj je lažje zadihal, ko je vedel da bo Kate živela v čudovitem stanovanju in ne kar eni luknji. »Boš kavo« vprašam, ko stopiva v kuhinjo. »Lahko. Imam še saj eno uro časa« odvrne in pogleda na telefon kjer ga je že čakal neodgovorjeni klic od moje mame toda se ji ni javil. Skuhala sem nama kavo in sedla nasproti njega. Nekaj sekund sem ga opazovala nato pa je prekinil tišino »koliko boš plačala najem?«» 200 € na mesec.« Presenečeno me pogleda: »zelo poceni. Za takšno stanovanje bi morala odšteti saj 400 € na mesec.« »Ja tudi meni se zdi smešno mala cena toda lastnik je rekel da razume da sem študentka in potrebujem mir« mu poskusim pojasniti. Spomnim se na njegova pravila, ki mi jih še ni povedal. Toda bila sem odločena, naj bodo še tako ostra vseeno jih bom sprejela! Želela sem si to stanovanje bolj kot vse na svetu.

Nekaj časa sva še sproščeno klepetala nato pa se je poslovil, pospremila sem ga do avta. »Kate vem da te nisem podpiral od kar si se vpisala na medicino.« Pogled preusmerim v tla in si popravim sprednje lase ki mi padejo na obraz. »Ampak vedi da te imam vseeno rad, vedno me lahko pokličeš« doda in me stisne k sebi v objem. Stisnem se k njemu, njegove besede so mi veliko pomenile. »Hvala očka« rečem in se mu rahlo nasmehnem. Mogoče pa bova kdaj sklenila kompromis.. pomislim. »Tukaj imaš nekaj za stanovanje.« Opazujem ga kako začne brskati po denarnici. »Ni treba, dovolj sem si prihranila da imam…« »Toda vseeno te morem podpreti« me prekine in mi v žep moje jakne potisne 200 €. Nekaj sekund sem strmela vanj nato še enkrat sem ga objela »« »Lepo se imej Kate pa se slišiva« se poslovi. Nekaj časa strmim v avto ki je zginjal v daljavi, po licu so mi zdrsnile solze. Šele sedaj sem dojela da se je tako obnašal zaradi mame. Ona je bila kriva da je bil moj oče navaden cucek, ki ni imel nobene besede pri ničemer zato mi ni pokazal da me ima resnično rad in me podpira. Globoko sem zavzdihnila, v meni so prevladala mešana čustva – sreče ker sem imela svoje stanovanje in žalosti ker mi je oče prepozno pokazal koliko mu resnično pomenim. Sreda in četrtek sta mi zaradi vseh obveznosti ki sem jih imela z brisanjem prahu, pospravljanjem stvari, predavanj in vaj na faksu minila tako hitro da sem v četrtek popoldan utrujena obležala na postelji. Za nekaj sekund sem se zazrla v ogledalo na steni. Pogled se mi je ustavil na mojih kratkih laseh. To pričesko sem že imela tako dolgo da sem si zaželela malo spremembe. Zadnje čase sem že sovražila likanje las ki so bili vedno bolj uničeni zaradi vročine likalnika. Hm, jutri imam čas lahko bi šla k frizerju, vedno sem si želela podaljške toda zadnje čase si ničesar nisem privoščila, hranila sem vsak cent ki mi bi prišel prav. Na hitro sem opravila klic v frizerski salon Euro Las. Imela sem srečo da je imela moja stalna frizerka prosti termin jutri ob devetih zjutraj. Vzela sem knjigo Anatomije in začela na glas brati teorije. Zmoti me zvonjenje telefona, pogled preusmerim proti ekranu »Nick« zamrmram presenečeno. Pritisnem zeleno tipko: »prosim« skoraj zavpijem nanj. »Zdravo Kate hotel sem te samo vprašati če je vse v redu?« »Hej, ja vse je v redu« odvrnem na kratko, ničesar več mu nisem imela namen povedati. »Imaš za jutri kake plane? Drugače se popoldan oglasim, ker v soboto ne morem.« Požrem slino »am zvečer bom doma dopoldan grem v mesto.« »V redu, pridem na kavo da malo poklepetava« odvrne in brez pozdrava odloži. Zmrazilo me je po vsem telesu, le kaj je skrival? Deloval je tako skrivnostno. Hitro sem pregnala misli, še enkrat sem si prebrala teorije nato pa v trenutku zaspala.

Naslednjo jutro se zbudim dobre volje. Pogledam se v ogledalo in z prsti zdrsim po svojih kratkih laseh, komaj sem čakala podaljške. Pet do devetih sem že sedela na stolu frizerskega salona. »Podaljške si želiš« vpraša presenečeno Tia in si podrobno ogleduje mojo kratko frizuro. »Ja, naj bodo preko ramen in skodrani« ji pojasnim svoje želje. Iz omarice potegne podaljške in jih postav zraven mojih las. »Kako se ti zdi« je vprašala. Zagledam se v ogledalo, s prstmi zdrsnem po podaljških »čudovito«. Čez pet ur sem bila končno konec, priznam bilo je hujše kot kakšno predavanje na faksu. Bila sem grozno lačna zato sem si privoščila kosilo v restavraciji nato pa sem odšla še malo po trgovinah in zapravila zajeten kupček denarja. Ja prvič po dolgem času sem si zopet nekaj privoščila. Domov sem prišla dobre volje, na hitro sem pospravila stanovanje, dela ni bilo veliko saj sem prejšnja dva dneva že večina stvari zložila na svoje mesto. Odšla sem v kuhinjo in si skuhala kavo. Pogledala sem na uro ki je kazala že skoraj pet popoldan. Spomnim se na Nick,ni mi povedal kdaj pride zato sem samo skomignila z rameni in se zagledala skozi okno. Sovražila sem to njegovo igro, upala sem da mi ne bo postavil kakšna bedna pravila katerih se ne bom morala navaditi. Ob sedmih zvečer v kuhinji berem knjigo, ne vem zakaj sem ga čakala. Zmotijo me zvoki avtomobila nato pa koraki, ki se vedno bolj približujejo proti kuhinji. Zmotilo me je da sploh ni pozvonil toda imel je svoj ključ, ni ga skrbelo kako bo stopil skozi vrata. »Zdravo kako si« me pozdravi. »Zdravo v redu« odvrnem in zaprem knjigo, privzdignem pogled proti njemu. Nekaj sekund me opazuje nato pa reče: »opa nova pričeska zelo lepa«. »Hvala, moram si privoščiti malo spremembe. Boš kavo?« »Ja prosim« usede se na stol nasproti mene. Na indukcijsko ploščo postavim posodo z vodo in zrem vanjo. »Ti je všeč tukaj?« »Ja seveda« odvrnem in se obrnem proti njemu. Na ustnice se mu nariše nasmešek kot da je zadovoljen z odgovorom. »Kako je na faksu« sprašuje dalje. »Dobro ta teden sem imela kar dosti dela« v vodo vržem žlico sladkorja. Nisem mu hotela povedati ničesar določenega toda v njegovih očeh sem opazila nova vprašanja katerih mi ni postavil. Čez par minut se usedem nasproti njega, z rokami objamem vročo skodelico. »Orosti ker jutri ne morem priti nekaj dela me še čaka« naredi požirek vroče kave. »Aha razumem.« Bilo mi je tako nelagodno, ker ga nisem smela ničesar vprašati, kar je takoj izkoristil. »Torej razumeš vsa pravila?« »Ja« prikimam in vzamem iz skodelice čokoladni keks, živčno ga začnem grizljati. Vstane in počasi odide proti oknu nato pa spregovori: »dobro to še niso vsa. Nekaj še ti jih bom postavil«. Obrne mi hrbet, opazoval je okolico kot da bi razmišljal, če počne prav ali ne? »Am kaj imaš v mislih« vprašam pogumno. Bilo mi je vseeno kaj hoče od mene, hotela sem to hišo in za njo sem bila pripravljena narediti čisto vse.

se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik***
rada vas mam

nicole7m7 · Pridružen/-a: 25.02. 2013, 19:45 Prispevkov: 29

nexttt
kok je fajn k vem kaj se bo zgodl Smile

men osebno je ta zgodbica naj najlubša od vsh tvojih. Pol na drugm mestu mi je pa una... Mislm da je bla nuša notri glavna oseba k se je zalubla v svojga šefa, pa sta šla skupi v italijo.

dαɴc&am · Pridružen/-a: 06.03. 2013, 15:48 Prispevkov: 16

neeeeeext

LaDy_NeRa · Objavljeno: 27 Mar 2013 20:38 Naslov sporočila:

Zdravo
Evo novi del zgodbice : )
dαɴc&am za tebe ta del hvala za next*
Nicole heeh ja ko si že brala a ne : ) * Hvala ja skrivnostna ljubezen na prvi pogled UROŠ IN NUŠA šef & tajnica : P hehe še bom tisto kar objavla tu gor če se še kaki bralc najde : )

______________________________________________________________
5.DEL

Obrnil se je k meni »začela bova pri faksu« reče in me pogleda globoko v oči. Požrem slino »kaj je narobe z faksom« vprašam z veliko kepo v grlu. »Kateri letnik si« presliši moje vprašanje. »Prvi« rečem in naredim požirek kave. »Koliko izpitov imaš?« »Skupaj iz obeh semestrov 9« zastrmim se v kavo, nisem razumela zakaj me vse to sprašuje. »Torej hočem da narediš vse izpite noben ti ne sme ostati za drugi letnik.« Strmi v moje oči kot da bi iz njih bral moje presenečenje in strah. Pred očmi se mi zamegli, bila sem zgrožena, kaj takega še od mene nista zahtevala starša, sedaj pa on. »V redu« sem zašepetala čisto tiho. Z par koraki pride do mene in me potegne k steni, prislonil me na njo »če ti ne bo kaj prav lahko odideš« njegove ostre besede odmevajo po vsej kuhinji. »Naredila bom vse izpite« odvrnem pogumno. O moj bog Nick me bo brez razloga imel dobesedno pod kontrolo! Nekaj časa sva si gledala iz oči v oči »znaš kuhat« vpraša, iz oči mu zgine hladnost. »Am ja v bistvu sem doma vedno kuhala…« odvrnem zmedeno. »Se ti zdi da obvladaš« me prekine. Za nekaj sekund sem pogledala v tla, nisem bila prepričana vase. »Am, mislim da ja.« »Torej te bom vprašal takole od 0 do 100 procentov, s koliko bi ocenila svojo kuhanje?« Rahlo se nasmehnem, niti sanjalo se mi ni kaj hoče vedeti toda sem brez pomisleka odvrnila:»saj 80 procentov«. Prikimal je »to je veliko, od sedaj naprej boš vedno kuhala še zame« je pojasnil svoje vprašanje. V mojih mislih se sproži rdeč alarm… to pomeni, da bo vsaki dan tukaj…. pomislim. »Prav« zamrmram. Odidem nazaj proti mizi nujno potrebujem požirek kave saj kaj takšnega nisem pričakovala. »V nedeljo pridem na kosilo da vidim kako kuhaš. Če mi ne bo všeč boš šla v kuharski tečaj, nočem jesti nobenih packarij.« Streslo me je po vsem telesu toda še vedno sem bila odločena da hoče to hiško, zahteve se še mi niso zdele tako hude. Mogoče živi pri starših in nimata časa zanj, mogoče nima nikogar, mogoče sam ni naredil faks in hoče da sama imam nekaj od medicine… sem tolažila njegovo početje. »Imaš fanta?« »Ne« odvrnem odrezavo, o svojih bivših zvezah nisem hotela govoriti. Aljaž mi je popolnoma strl srce in potrebovala sem več kot pol leta da sem se resnično pobrala. Obrnil se je k meni in mi brez sramu postavil novo pravilo: »v to hišo ne boš pripeljala nobenega fanta, saj dokler ne bo tvoja.« Skodelica mi od presenečenja skoraj pade iz rok na trda tla toda sem jo še zadnjo sekundo zadržala, Njegova pravila so šla čez vse meje! »Hočeš reči da…« sem začela toda me je prekinil »Kate če se ne strinjaš mi povej« njegov glas je deloval odrezavo. Pogledam v tla, za vse njegova pravila bom že našla rešitve. »Prav strinjam se« odvrnem in si začnem z zobmi gristi spodnjo ustnico. »No dobro še nekaj…« Usede se na stol in tudi sam naredi dolg požirek kave. Z zanimanjem ga pogledam v oči. Moj pogled je govoril: ni bilo dovolj? »Vedno se te lahko dotaknem, te objamem ali poljubim« govori in si podrobno ogleduje moj obraz. »K…ka…kaj« šepetam po tihem, od presenečenja rahlo razprem usta, kaj takšnega nisem pričakovala niti v sanjah. Tip me bo dobesedno izkoristil za svoje potrebe. »No kot zadnje pravilo« doda in se rahlo nasmehne: »če se hočeš izseliti iz te hiše mi moraš plačati dvojni znesek!« Iz skodelice vzame čokoladni keks kot da bi se hotel po vsem kar je povedal posladkati. Svoje dolge lase stresem naprej »14.400 €?« »No 14.300 € če te že zanima. Plačala si mi že 100 €« odvrne hladno. Solze mi privrejo v oči toda vseeno jih nisem spustila na plano, ne pred njim. »To je vse, v nedeljo pridem k tebi. Skuhaj nekaj dobrega in premisli o mojih pravilih. Če jih boš do konca sprejela se jih boš morala držati in podpisati. Drugače lahko plačaš in odideš.« Opazujem ga kako vzame jakno in odide iz kuhinje. Naslonim se na steno ob okenski polici in gledam za njegovim avtom, ki se v daljavi zgublja kot pikica. O moj bog, kje sem pristala? Zakaj vse to zahteva od mene? Moje misli so bile polna vprašanj toda niti na enega nisem vedela odgovora!

Premislila sem o vsem kar mi je povedal… najhuje od vsega se mi je zdelo da ne bom smela sem pripeljati nobenega fanta. Glede na to da me bo poljubljal, objemal se dotikal takrat ko se mu bo zazdelo ga itak niti ne bom morala meti saj nikoli nisem varala. »Ne ne tega ne smem dovoliti« sem govorila na glas, solze so mi drsele po licu. Počutila sem se ujeto in vedela sem da ne morem narediti ničesar da bi te njegove pravila saj malo umilila. Nekaj časa še strmim skozi okno dokler ne dojamem, da je to početje popolnoma brezzvezno. Odšla sem v sobo poiskala pižamo in pogledala na uro ki je že bila skoraj devet. Niti sanjalo se mi ni da je bilo tukaj dve uri, vse se mi je zdelo tako na hitro. Odšla sem pod tuš in po svojem telesu pustila teči vročo vodo. Občutek je bil tako zelo prijeten in v tistih minutah sem popolnoma pozabila nanj. Stopila sem iz pod tuša in se zavila v veliko udobno brisačo. Pogledala sem se v ogledalo in se nasmehnila sama sebi, še pred nekaj urami sem se z dolgimi lasmi počutila tako samozavestno, sedaj pa se je vse skupaj razblinilo v prah. Na hitro sem se obrisala, oblekla pižamo in odšla v posteljo. Hotela sem zaspati toda nisem morala ves čas mi je po mislih rojil tisti njegov stavek…. vedno se te lahko dotaknem, te objamem ali poljubim... tega ne bom pustila…. rečem na glas. Zmrazilo me je po vsem telesu, ko sem samo pomislila kako si me bo počasi prilastil. Čez nekaj časa mi je končno uspelo utoniti v spanec.

Zjutraj se zbudim tako zelo utrujena kot da ponoči ne bi zatisnila očesa niti za hip. Na hitro sem odprla žaluzije in se zagledala skozi okno, modro nebo in sončni žarki sta oznanjala lep novi dan. Bila sem vesela saj je bilo vreme za ta mesec res muhasto. Odločila sem se da ne bom več razmišljala o njem, zato sem oblekla trenirko in kratko majico, lase sem spela v čop in obula športne teniske, odšla sem na lahkotni tek okoli gozda. Na moje presenečenje sem čez deset minut odkrila majhen slap, ki je ne moteno tekel po svoji strugi. Z roko sem se dotaknila mrzle vode in pustila da mi zdrsne po rokah, bilo je tako zelo osvežujoče saj sem bila zaradi teka prepotena. Čez eno uro sem zopet tekla proti hiški. Opazovala sem naravo in ptički so v daljavi žvrgoleli s čudovitim glasom, ja komaj sem čakala poletje. Stopim v hišo in odidem pod hladen tuš nato pa si pripravim kosilo in poslušam svoje najljubše pesmi. Končno sem se popolnoma sprostila in pozabila na vse svoje probleme. Zvečer se zagledam v knjigo Zdravstvene nege. Sovražim ta predmet sploh zato ker sem mislila da si ga bom pustila za drugo leto… od jeze se naslonim na knjigo in zraven skoraj zaspim.

Naslednjo jutro me zbudi misel na današnje kosilo. Nujno sem morala v trgovino, medtem ko sem hodila med policami v trgovini se odločim da bom pripravila nekaj preprostega in vsakdanjega. Niti sanjalo se mi ni kaj je Nick pričakoval od mene. Čez eno uro se vrnem domov, dopoldan je tako hitro minil in ura je bila že skoraj dvanajst. Niti sanjalo se mi ni kdaj se bo prikazal, ko zaslišim hrup avta. »Oh ne« zamrmram obupano, bila sem prepozna toda vseeno sem hitro začela iskati lonce po omarah. »Zdravo« me pozdravi, ko stopi v kuhinjo. »Hej« sem odvrnila in ga pogledala v oči. Opazoval je moje početje zato sem bila še bolj nervozna: »am ravno sem začela kuhati.« »Prav, se ne mudi« odvrne in na mizo položi mapo s papirji. Znova me zmrazi, ta tip me je znal spraviti ob pamet. »Ti kaj pomagam?« »Ne hvala čez kakšno uro bo že kuhano. Boš kaj pil?« »Ne hvala« odvrne odrezavo. Nič več nisem rekla toda sem čutila njegovo prisotnost, čutila sem njegov pogled na sebi. »Si razmislila o pravilih« prekine tišino čez nekaj minut. »Brez besed prikimam. »Se strinjaš« vpraša malo nervozno. Nekaj minut nisem ničesar rekla, hotela sem da ve da mi niso všeč. »Am v bistvu…« »ja ali ne« je rekel in me potegnil k sebi in pogledal naravnost v oči. »Ja« sem zašepetala po tihem… Nasmehnil se je »lepo da se strinjaš« z roko zdrsne po mojih laseh, kot da bi mi hotel dati vedeti da bom ubogala njega. Jezno sem mu vrnila nasmešek in zanalašč roke ovila okoli njegovega vratu, rahlo sem ga z ustnicami poljubila na lice. V sekundi kot da bi ga stresla elektrika se umakne.»Jaz postavljam pravila, ne ti« zasika jezno. »Oprosti no nisem se morala upreti« odvrnem in se začnem na glas smejati hotela sem mu saj malo dati vedeti da ne bo vse po njegovem. »Pridem čez eno uro ko bo skuhano« njegov glas je deloval hladno in besno. Skozi okno sem ga opazovala kako je odšel proti gozdu, sigurno je poznal tisti majhen potoček s čisto hladno vodo. Pogled se mi je ustavil na listih ki jih je prinesel. Vzela sem svinčnik in skoraj z zaprtimi očmi podpisala, pogodbe nisem hotela niti pogledati. O njej sem vedela že vse! Bila je moja največja napaka ki sem jo naredila v svojem življenju. Prvič sem pustila da me kateri tip vrti okoli prsta toda drugega izhoda nisem videla. »Še žal ti bo, ker misliš da si pameten« mrmram sama sebi medtem ko umivam solato v mrzli vodi. V pekač dam zrezke z nadevom in zraven skuham gobjo omako. V vročo olje vržem pomfri in se je že peklo. Na mizo položim krožnike, servete, jedilni pribor, kozarca in vrč jabolčnega soka. Čez eno uro, katera mi je minila kot bi mignil, se je vrnil in usedel za mizo. »Lepo diši. Vidim da si že podpisala« reče in se zazre v moj podpis na koncu pogodbe. »Seveda da boš zadovoljen« odvrnem in se rahlo ugriznem v ustnico. Stopi k meni in me zgrabi za roko »tako ne boš govorila« reče besno. Pogumno sem ga gledala naravnost v oči: »kaj pa naj rečem? Najprej se vselim v hišo potem me hočeš da živim po nekih bednih pravilih« Utiša me z grdim pogledom, ki mi je povedal: saj si sama sprejela pravila sedaj pa utihni! »Povedal sem ti da če ti ni kaj prav lahko greš.« »Misliš da ti bom res plačala dvojno. Si zmešan?« »Zakaj pa ne? Itak mi boš za stanovanje plačala veliko manj če me boš ubogala.« Ostro se je nasmejal, iz njegovega pogleda sem razbrala, da mu je všeč da me ima pod kontrolo. Odrinila sem ga stran od sebe, usede se nazaj na stol sama pa na mizo dam dva krožnika. Posebej sem se potrudila, da mu je že bil zgled všeč. Opazovala sem njegove poteze na obrazu iz njih sem hotela prebrati če je zadovoljen z kosilom toda niti iz ene nisem morala razbrati kaj resnično misli. »Hvala ti za kosilo dobro je bilo« reče ko poje in od sebe malce odrine krožnik. »Hvala« odvrnem malo bolj samozavestno in lažje zadiham. »No če sva že pri ocenjevanju bi rekel kar 90%« Opazujem ga kako naredi požirek soka. Sem slišala prav? Je skoraj popolno ocenil moje kuhanje? »Preveč ponižuješ svojo dobro kuho« doda, ko opazi kako presenečeno strmim vanj. Nick me je dobesedno presenetil takšne pohvale nisem pričakovala niti v sanjah.

se nadaljuje....
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik....

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli